Med udeleženci so bili tudi predstavniki Evropske komisije, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstva za digitalno preobrazbo.

Posnetke predavanj s konference Mreža znanja najdete na portalu Arnes Video.

Dogodek je otvoril Dan odprte znanosti

Dan odprte znanosti, nacionalni EOSC tripartitni dogodek, so otvorili z nagovorom Jureta Gašpariča, državnega sekretarja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Špele Stres, direktorice ARIS, Boštjana Goloba, podpredsednika Rektorske konference RS, Andreja Pančurja, predsednika KOsRIS-a ter Marka Bonača, direktorja javnega infrastrukturnega zavoda Arnes.

V okviru odprte mize so se udeleženci osredotočili na evropsko vozlišče EOSC in vzpostavljanje nacionalnih ter področnih vozlišč EOSC. Vključitev slovenskega vozlišča EOSC, ki bo povezovalo storitve za odprto znanost in raziskovalce v Sloveniji, je ena od ključnih točk. V pogovoru so sodelovali Dejan Dvoršek (Evropska komisija), Bob Jones, (EOSC Association, CERN), Volker Beckmann (EOSC Steering Board), Milan Ojsteršek (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru), Jan Jona Javoršek (Institut »Jožef Stefan«), pogovor pa je moderiral Peter Sterle, član usmerjevalnega odbora EOSC, z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

O pomenu infrastrukture pri doseganju raziskovalnih prebojev so med drugim spregovorili Kamran Naim, vodja Sektorja za odprto znanost na CERN-u, Neil Mehta, vodilni raziskovalec na NERSC (National Energy Research Scientific Computing Center), raziskovalec Matic Kisovec (Kemijski inštitut) ter Žan Gojčič, vodilni raziskovalec za podjetje NVIDIA. Pogovor je moderiral dr. Marko Drobnjak (član usmerjevalnega odbora EOSC, Arnes).

V luči nedavnega napredka v generativni umetni inteligenci ter sprejetega Akta EU o umetni inteligenci so se o vlogi umetne inteligence s socio-pravnimi vidiki znotraj Evropskega oblaka odprte znanosti (European Open Science Cloud – EOSC) pogovarjali domači in tuji strokovnjaki, odprto mizo pa je moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino.

Predstavljena je bila tudi platforma Open Research Europe in različni modeli odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, ki so ključni za prihodnost raziskovalnega dela.

Širok nabor tem je Dan odprte znanosti razširil na kar dva dneva

Drugi dan Mreže znanja 2024 je v okviru sklopa odprte znanosti potekala odprta miza, kjer so domači strokovnjaki poskušali osvetliti načine in postopke implementacije načel odprte znanosti v javnih raziskovalnih organizacijah. O temi sta med drugim razpravljala Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, in Tomaž Boh, direktor Direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Ana Slavec, predsednica Slovenske skupnosti odprte znanosti ter raziskovalka na univerzi na Primorskem, je predstavila pobudo za vzpostavitev slovenske sekcije za sodelovanje v CoARA (Coalition for Advancing Research Assessment), Mitja Vovk Iskrič s Centralne tehniške knjižnice (CTK) Univerze v Ljubljani je predstavil delovanje mreže občanske znanosti v preteklem letu, pregled podpore odprti znanosti v letu 2024 pa je pripravil mag. Miro Pušnik (CTK).

Dan občanske znanosti je ponudil vpogled v uspešne primere prakse vključevanja občanov v raziskovalne procese

S pozdravnim govorom mag. Mira Pušnika, direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, se je otvoril drugi Dan občanske znanosti, ki so ga tudi letos pripravili v okviru Arnesove konference Mreža znanja.

Predavatelji iz najrazličnejših slovenskih ustanov so predstavili projekte in prakse občanske znanosti, med njimi dr. Barbara Pipan iz Kmetijskega inštituta in dr. Barbara Šket Motnikar iz Urada za seizmologijo Agencije RS za okolje.

Superračunalništvo kot ključna podpora slovenski raziskovalni skupnosti in ena najpomembnejših Arnesovih aktivnosti

Dnevi SLING so letos ponovno povezali ključne akterje na področju visokozmogljivega računalništva (HPC) in omogočili plodno razpravo o o izzivih in priložnostih za nadaljnji razvoj tega strateškega področja. Dogodek je gostil predstavnike nacionalnih kompetenčnih centrov za superračunalništvo iz centralne Evrope, slovenske raziskovalce, uporabnike iz gospodarstva ter širšo strokovno javnost.

Na srečanju centralno evropskih nacionalnih kompetenčnih centrov so se osredotočili na skupne izzive in iskanje rešitev na ključnih področjih, kot so izobraževanje, spodbujanje sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalno skupnostjo ter promocija superračunalništva. Udeleženci so delili izkušnje in dobre prakse, s ciljem krepitve sodelovanja med državami ter učinkovitejše uporabe rešitev HPC v gospodarstvu.

Plenarni del dogodka je predstavil najnovejše dosežke in aktivnosti v okviru SLING (Slovensko superračunalniško omrežje), vključno s povezovanjem tehnologij HPC z umetno inteligenco (AI) in kvantnim računalništvom. Orisana je bila tudi ključna infrastruktura, kot je največji slovenski superračunalnik HPC Vega, ter sodelovanje v mednarodnih projektih, kot sta SMASH in Epicure, ki sta del širšega EuroHPC-ekosistema.

S prispevki profesorjev Uroša Lotriča in Tomaža Prosena smo osvetlili ključne aspekte razvoja in uporabe sodobnih računalniških tehnologij. Uroš Lotrič, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je predstavil novo vlogo računalniških strokovnjakov, ki so se od načrtovanja superračunalnikov preusmerili k njihovi uporabi. S posebnim poudarkom na razvoju grafičnih pospeševalnikov je predstavil, kako so specializirane računske enote, kot so tenzorska jedra, in nove predstavitve števil omogočile eksponenten napredek na področju umetne inteligence. Tomaž Prosen, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, pa je občinstvu približal trenutno stanje kvantnega računalništva v dobi NISQ (Noisy Intermediate-Scale Quantum). S svojim prispevkom je poudaril uporabnost kvantnega računalništva v raziskavah temeljne fizike, pri čemer je kot primer predstavil sodelovanje z Google Quantum AI laboratorijem. Ta sodelovanje je osvetlilo simulacijo kvantnega prenosa in statistike štetja v kvantnih magnetih, kar odpira nove poti za razumevanje kompleksne kvantne dinamike.

Posebno pozornost je pritegnila okrogla miza na temo “Women in HPC”, kjer so udeleženke razpravljale o izzivih in pristopih za boljšo vključenost žensk v superračunalništvo in tehnične znanosti. Razprava je osvetlila konkretne korake za spodbujanje enakosti spolov in večjo zastopanost žensk na tem področju.

Dogodek je vključeval tudi praktično delavnico na temo sodelovanja nacionalnih kompetenčnih centrov za superračunalništvo in centrov odličnosti v okviru skupnega podjetja EuroHPC (EuroHPC JU). Udeleženci so izpostavili priložnosti za boljše sodelovanje med različnimi deležniki ter učinkovitejšo integracijo tehnologij HPC v gospodarstvu.

Zadnji dan konference je bil programsko izjemno bogat in namenjen predstavitvi uporabe superračunalništva v gospodarstvu. Dogajanje je povezalo strokovnjake, podjetja in organizacije, ki aktivno uporabljajo HPC ter umetno inteligenco za doseganje inovacij in konkurenčnih prednosti. Številna podjetja še vedno ne prepoznajo potencialnih priložnosti, ki jih ponuja superračunalništvo. Namreč, superračunalništvo omogoča podjetjem da postanejo inovativnejša, produktivnejša, predvsem pa razvijajo produkte ter storitve z višjo dodano vrednostjo in ohranijo konkurenčno prednost.

Predstavniki slovenskih podjetij AformX, Flai, HiSense-Gorenje, Culmium, Procesni Inženiring, Elaphe in Braintrip, so delili svoje praktične izkušnje pri uporabi HPC in AI v poslovanju v sicer raznolikih industrijskih sektorjih kot so letalska in avtomobilska industrija, medicina, proizvodnja, ter geoinženiring. Predstavnika AI4SI in ZIT-GZS sta osvetlila ključne spremembe v novi verziji vodiča za uvajanje umetne inteligence v podjetja. Posebno pozornost so namenili generativni UI (GenUI) ter praktičnim korakom, kako se podjetja lahko prilagodijo hitremu razvoju umetne inteligence.

Prav tako se je v okviru Dnevov SLING predstavilo Arnesov HackathON, ki bo leta 2025 potekal drugič zapored, vnovič v so-organizaciji s Slovenskim društvom »Informatika«, Portalom OPSI (Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za javno upravo) in Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ter pod častnim pokroviteljstvom kabineta predsednice Republike Slovenije in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Dnevi SLING so ponovni potrdili pomen sodelovanja in izmenjave znanj za razvoj visokozmogljivega računalništva ter krepitve povezovanja med različnimi aktivnostmi in projekti. Dogodek je pomemben korak naprej v smeri krepitve vloge tehnologije HPC na področju znanosti, industrije in širše družbe.

Mreža izobraževanja je nudila vpogled v digitalizacijo izobraževanja

Mreža izobraževanja, sklop konference, posvečen digitalizaciji vzgoje in izobraževanja, je predstavil projekte na področju izobraževanja, med njimi Arnesove projekte IR optika 2 in posodobitev omrežij LAN na VIZ ter projekt Digitrajni učitelj, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa je z govorom dr. Igorja Peska med drugim predstavilo Digitalno mrežo znanja. V uvodnem nagovoru je državna sekretarka Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič poudarila, da smo vsak dan priča hitremu razvoju tehnologij in da je ključno, da do njih razvijamo odgovoren odnos. Arnes je pri tem pomemben partner, saj nudi podporo pri uresničevanju ukrepov za kakovostni sistem digitalnega izobraževanja, med drugim s portalom SIO.si.

Dr. Janice Richardson, strokovnjakinja Sveta Evrope za digitalno državljanstvo, digitalno pismenost, vpliv spleta na počutje otrok in za njihovo zaščito na spletu, ter dr. Lindsay Harness, direktorica Raziskovalnega centra za ženske in dekleta na Alverno College (RCWG) sta pozornost namenili digitalnemu opismenjevanju ter pripravi staršev na vzgojo otrok v digitalnem svetu. Udeleženci so pridobili vpogled v spodbujanje kulturne empatije, reševanje moralnih dilem in vključevanje praks, ki temeljijo na vrednotah, v različne discipline.

Na okrogli mizi o rabi mobilnikov v šolah so udeleženci primerjali izkušnje in dobre prakse domačih in mednarodnih govorcev. Sodelovali so mag. Roger Blamire iz evropskega združenja European Schoolnet, Anthony Kilcoyne, direktor oddelka za digitalne tehnologije pri Oide, dr. Harness in Richardson ter prof. dr. Janez Krek iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Uporaba mobilnih telefonov v šolah je trenutno zelo aktualna in pereča tema in spodbuja razprave, ali je smiselna uporaba mobilnih telefonov kot orodja pri pouku dovolj za utemeljitev njihove prisotnosti v šolah ali so enostavno preveč moteč dejavnik, ki učečim odvračajo pozornost in jih ovirajo pri zbranem delu in socializaciji.